Televizijsko oglaševanje vs. digitalno oglaševanje: vloga podatkov in varnost

Pogovor z Urošem Žižkom, vodjem razvoja platforme v Castooli

Ciljano televizijsko oglaševanje se čedalje hitreje razvija in širi. Vendar razumevanje uporabe novih možnosti in priložnosti, ki jih prinaša oglaševalcem, le počasi dohaja tempo. Zato v pogovoru z Urošem Žižkom, vodjem razvoja platforme v Castooli, odstiramo ključne teme kompleksnega ekosistema televizijskega oglaševanja. Uroš Žižek pojasnjuje izzive učinkovitega ciljanja ter vrzeli med klasičnim televizijskim in digitalnim programatičnim oglaševanjem. Po njegovem mnenju ni presenetljivo, da se podjetja zanimajo za nove tehnologije, ki omogočajo ciljane TV oglase, da bi premostili to vrzel. Žižek poudarja tudi pomen transparentnosti podjetij glede zbiranja in uporabe podatkov ter zagotavljanja varnosti.

Lahko pojasniš posebnosti kompleksnega televizijskega ekosistema in kako ta vpliva na učinkovito ciljanje v sklopu oglaševanja?

Televizijski ekosistem je zelo zapleten, saj vključuje številne akterje, od televizijskih hiš, do distributerjev in nenazadnje ponudnikov vsebin. Zaradi različnih platform in tehnologij, ki se uporabljajo za posredovanje vsebin, je ponavadi učinkovito ciljanje oglasov v tem okolju izziv. Poleg tega pogosto naletimo na omejitve glede vrst podatkov, ki se lahko zbirajo in uporabljajo za targetiranje oglasov, kar lahko oteži ustvarjanje resnično personaliziranih izkušenj za gledalce.
Ko se lotevate novega projekta, je vedno pametno postopati korak za korakom in začeti z enostavnejšimi, a vrednostno pomembnimi koncepti, preden postopoma uvedete napredne funkcionalnosti.

Katere so vrzeli med digitalnim programatičnim in televizijskim oglaševanjem in kako jih je mogoče premostiti?

Ena največjih vrzeli med digitalnim programatičnim in televizijskim oglaševanjem je sposobnost ciljanja oglasov na individualni ravni. V digitalnem svetu je mogoče v realnem času ciljati uporabnike na podlagi številnih podatkovnih točk, kot na primer zgodovine brskanja in geografske lokacije. Na drugi strani pa je bilo televizijsko oglaševanje tradicionalno bolj osredotočeno na doseganje širokih demografskih segmentov. Da bi odpravila to vrzel, podjetja proučujejo nove tehnologije, kot je denimo ciljano televizijsko oglaševanje, ki TV oglaševanje približa konceptu digitalnega oglaševanja. Kljub vsemu ugotavljam, da je, zaradi standarizacije na različnih ravneh, vrzel med televizijskim ekosistemom in digitalnim programatičnim oglaševanjem vse manjša.

Kakšno vlogo igrajo podatki pri ciljanem televizijskem oglaševanju ter kako se zbirajo in uporabljajo?

Podatki igrajo ključno vlogo, saj oglaševalcem omogočajo, da gledalcem prikažejo njim prilagojene oglase. Podatki se lahko zbirajo iz različnih virov, in sicer neposredno iz STB naprav, pametnih televizorjev, CRM sistema in priporočilnih sistemov. Vključujejo lahko informacije o navadah gledanja, preferencah in demografskih podatkih. Ti podatki se nato uporabijo za oblikovanje segmentov občinstva, ki jih lahko oglaševalci ciljajo z oglasi na podlagi dejavnikov, kot so starost, spol in lokacija.

Kako naslavljate aspekt zasebnosti pri obdelavi podatkov?

Zasebnost je ključnega pomena pri ciljanem oglaševanju. Zato morajo podjetja zagotoviti transparentnost glede tega, katere podatke zbirajo in kako jih uporabljajo. Prav tako morajo uporabnikom ponuditi možnost odjave od ciljanega oglaševanja in zagotoviti, da upoštevajo vse ustrezne predpise o zasebnosti, zlasti GDPR. Poleg tega bi morala podjetja sprejeti ukrepe za zaščito varnosti vseh zbranih podatkov, da bi zmanjšala tveganje za morebitne kršitve varnosti podatkov ali druge varnostne težave.

Katere so najboljše prakse na področju implementacije varnosti podatkov in kako zagotoviti varno ravnanje s podatki?

Varnost podatkov in ravnanje z njimi je pri ciljanem televizijskem oglaševanju eden pomembnejših dejavnikov, saj lahko zbiranje in uporaba podatkov ustvarita ranljivosti, ki jih lahko izkoristijo zlonamerni akterji. Da bi zagotovili varno ravnanje s podatki, morajo podjetja implementirati ustrezne protokole šifriranja in avtentikacije, pa tudi zanesljive prakse upravljanja podatkov. Prav tako bi morali redno nadzorovati svoje sisteme za morebitne znake nepooblaščenega dostopa ali drugih kršitev varnosti podatkov in imeti pripravljen načrt za hitro ukrepanje v primeru incidenta. In končno, podjetja morajo zagotoviti, da so vsi zaposleni, ki ravnajo z občutljivimi podatki, ustrezno usposobljeni na področju varnosti podatkov in se zavedajo odgovornosti. Pri načrtovanju in izvajanju praks na področju varnosti podatkov imam vedno v mislih načelo “better safe than sorry”.

Če imate vprašanje ali bi želeli prejeti podrobnejše informacije na teme iz pogovora, se obrnite na Uroša Žižka na uros.zizek@castoola.com. Dodatne informacije o platformi Castoola in naših storitvah lahko najdete tudi tukaj.